Vedno, ko potujem po Sloveniji se spomnim na kakšnega prijatelja,nedavno tega sem potoval skozi Ptuj in nisem mogel ,da ne bi vsaj za en kratek hip poklical človeka, ki ga izredno spoštujem in ga imam za prijatelja,dobila sva se ob kavici v starem mestnem jedru Ptuja, kot prijatelja, ki se že dolgo nista videla sprva le klepet ob kavi se je prelevil v tale intervju.
Predstavlja se vam Karel Šauperl.
Lep pozdrav Karl zanima me kako se je vse skupaj začelo kdaj kje zakaj ?
Kung fu klub Ptuj v najstarejšem slovenskem mestu neprekinjeno deluje že od leta 1995, tako letos praznujemo že 20 letnico obstoja.
Ustanovitelj in glavni trener kluba je bil danes žal že pokojni mojster Ving Tchun kung fuja Milan Prosenica, kateri je dolga leta je uspešno tekmoval in osvajal evropske in svetovne lovorike v amaterski in profesionalni konkurenci /KUNG FU, KICK BOX, FULL CONTACT /. V različnih borbah je zmagal več kot 250 – krat. Bil je tudi vrhunski trener, saj je pod njegovim mentorstvom nastalo veliko svetovnih in evropskih prvakov, tako v amaterski kakor v profesionalni konkurenci.
Odkar je Milan v začetku leta 2008 mnogo prehitro zapustil ta svet, njegovo delo v Kung fu klubu nadaljujem sam. Tako sem takrat pričel graditi na ”novem rodu” borcev.
Kakšni pa so bili tvoji začetki ter kaj vse počneš danes ?
Z borilnimi veščinami sem se pričel ukvarjati že v zgodnji mladosti in sicer v Karate klubu Ptuj / Ormož – današnji Klub borilnih veščin Ptuj, pod mentorstvom Vladimirja Sitarja, kateri je tako postal moj prvi trener.
V KBV Ptuj se je treniral kickbox / semi contact, v katerem sem tudi uspešno tekmoval, vendar sem vedno hrepenel po ”nekaj več”, po ”pravi” borbi.
Tako sem, ko je na Ptuju pričel voditi treninge kung fuja Milan Prosenica, poizkusil s tem in se takoj zavedel, da je to to.
V preteklosti sem tudi sam preizkušal na raznih boriščih (kung fu sanda) in v ringu (kickbox, low kick, K-1) in tako naslednji rod borcev poučujem tudi na podlagi lastnih borilnih izkušenj.
Danes zraven trenerskega dela v klubu občasno vodim seminarje ving tchun kung fuja, tako sem npr. gostoval v Angliji na srečanju mojstrov organizacije Autodefence Wing Tchun, katere član je tudi naš klub in tudi letos sem prejel njihovo povabilo,kar me izredno veseli.
Sodite med klube kateri se lahko ponašajo z kar nekaj velikimi uspehi, jih lahko nekaj našteješ ?
V času, ko sam vodim klub, smo dosegli nekaj zavidanja vrednih rezultatov, in sicer naslov mladinskega evropskega prvaka v K-1 organizacije WTKA (Tomi Hojnik), 2 mesto na članskem evropskem prvenstvu v K-1 org. WTKA (Bojan Kujavec), 3 mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu v K-1 organizacij WKA in WTKA (Tomi Hojnik), 5. mesto na članskem svetovnem prvenstvu v K-1 org. WKA ter 3. mesto na svetovnem pokalu v K-1 org. WKF (B.Kujavec), kolajne in lovorike iz mednarodnih turnirjev v K-1 in Kung fu Sanda (kitajski kickboks – K-1 oziroma low kick z dodanimi meti), veliko dobljenih amaterskih in profesionalnih dvobojev…
Lahko le še dodamo, da je prvi Slovenec, ki je nastopil na K-1 pro eventu v Angliji Bojan Kujavec, prav tako treniral v naših vrstah…
Nam lahko razkriješ načrte za prihodnost kluba ,tekmovanja ter ostale skrivnosti ?
Trenutno se s Tomijem Hojnikom, kateri se je letos spomladi vrnil na borišča po skoraj dvoletni odsotnosti, pripravljava na meč na eventu Arena Alpe Adria 8, katerega organizira prekaljeni borec Grega Smole. Za enkrat nasprotnika še nimamo…
Tako po tem borilnem dogodku pri nas, pričakuje Tomija eden največjih izzivov do sedaj, saj sem ravno te dni prejel potrditev dvoboja na K-1 Annihilation v Liverpoolu v Angliji, ki bo 17. oktobra. Nasprotnik še ni dokončno potrjen, so pa v igri 3 imena.
Po Angliji bo po vsej verjetnosti v novembru ali v začetku decembra ”padlo” še eno veliko tekmovanje v Italiji ali na Madžarskem…
Kako pa potekajo priprave za vse te nastope,ki jih ne bo malo ?
S Tomijem trenirava 4-5 krat tedensko, dodatno pa še sam od dela treninge za kondicijo, moč in eksplozivnost.
Ker trenutno v klubu ni dovolj sparing partnerjev, hodimo na gostovanja v druge klube k drugim odličnim borcem, ki jih pri nas ne manjka in katerim se, kakor tudi njihovim trenerjem, na tem mestu za sparinge še enkrat zahvaljujem.
Manjši časovni ”hendikep” med pripravami so študijske obveznosti, vendar sam vedno rečem – šola je prva… Žal je pri nas tako, da se le od borb ne da živeti…
Hvala za pogovor ter srečno !!!
Milan Krušič