Za tokratni intervju smo poprosili odličnega borca Alena Štritofa ,in rezultat je pred vami !!
Lep pozdrav Alen,za začetek nam prosim povej kako si se spoznal s tem športom ?
Z borilnimi športi me je sprva spoznal in navdušil oče, kasneje pa tudi stric, kateri je včasih treniral boks. Poleg tega, pa sem seveda, kot vsi ostali z navdušenjem gledal akcijske filme.
Koliko si bil star ko si prvič začel trenirati , kateri je bil tvoj prvi klub in trener?
Tajski boks sem začel trenirati pri 14tih letih v Klubu tajskega boksa No Fear pod vodstvom Jožeta Trlepa. Prej sem nekaj let treniral tudi karate, sedaj pa treniram in tekmujem v klubu tajskega boksa TBK Brežice pod vodstvom Rožleta Jazbinška.
Si se že od začetka odločil da se bos s tem ukvarjal profesionalno ali je šlo na začetku zgolj za hobi ?
Na začetku nisem imel tekmovalnih ambicij oz. o tem nisem razmišljal. Trenirati sem začel preprosto zato, ker mi je bilo to všeč in sem se želel preizkusiti,… potem, ko pa sem začel gledati prva tekmovanja in ko so se ostali v klubu pripravljali na tekmovanja, sem tudi jaz dobil željo, da bi se boril.
Kako na tvoj šport gledajo starši ? Te pri tem podpirajo ?
Družina me podpira že od vsega začetka, za kar bi se jim najprej zahvalil tudi tukaj! Že od samega začetka, ko še nisem imel vozniškega izpita, sta me starša vozila na treninge in me podpirala. Razen mame (katero razumem in mi ravno tako pomaga pri vsem okoli športa), so me vsi redno hodili gledati po bližnjih prireditvah, oče in punca pa sta z menoj vedno, če se le da, tako da podpore ne manjka.
Koliko profesionalnih tekem že imaš za seboj, in kakšen je trenutni ”score”?
Za seboj imam 13 profesionalnih dvobojev, vsega skupaj pa imam 29 dvobojev. 22 zmag, 4 poraze, 1 neodločeno in 2 no contest-a.
Katera borba ti je ostala najbolj v spominu ?
Najbolj mi je v spominu ostala borba z Fabio Di Marcom (2011). Borba je bila res divja, udarci so leteli iz vseh strani trajala pa je 3x3minute+extra rundo, po kateri sem sicer moral v klinični center na šivanje jezika, a sem bolečine hitro pozabil ob zadovoljstvu po taki borbi in navdušenju publike.
Ali je v Sloveniji kdo s katerim bi se želel še posebej preizkusiti v ringu ?
Zaenkrat nimam posebne želje se boriti s komerkoli iz Slovenije, razen, če bo to hotel kdo drug, mu bom ob pravi organizaciji seveda ustregel. Mislim, da bi morali borci v Sloveniji še več sodelovati med seboj in se boriti z ostalimi, saj smo premajhni in z zmagami med seboj ne dosežemo skoraj ničesar, s sodelovanjem pa bi vsak odnesel kaj novega.
Katera organizacija za katero si se boril ti je ostala najbolj v spominu ?
Sigurno mi je v spominu najbolj ostala organizacija FFC (Final Fight Championship) za katero sem se boril prejšnji petek (4.4.2014). To je daleč najboljša organizacija v kateri sem se boril, lahko rečem, da je bilo vse na najvišjem nivoju in brez napak. Upam, da bom kmalu spet dobil priložnost, da se borim za njih.
Pred kratkim si odprl svoj klub, kako si se odločil za to ? Koliko članov imaš ?
Klub imam uradno registriran od novembra 2013 in imam cca. 30 članov. Za ustanovitev kluba sem se odločil, ker me delo z ljudmi v športu zelo veseli (študiram na Fakulteti za šport), hkrati se je v Trebnjem zaprl edini klub tajskega boksa No Fear, potem pa sem dobil še priložnost, da si uredim svoj prostor za treninge, kar je bilo idealno in nisem imel težke odločitve. Menim, da je potrebno borilne športe čim bolj približati ljudem okoli nas, da nas ne bojo imeli za navadne pretepače, pač pa športnike, pri čemer mi bo delo v klubu v veliko pomoč.
Kakšni so načrti za prihodnost v zvezi s klubom ?
V klubu sem začel počasi in z vsakim posameznikom od začetka. Do sedaj mi je uspelo ustvariti dobro »bazo«, super ekipo, v kateri vlada dobro vzdušje in treniramo s polno paro! Kasneje, ko pa bodo posamezniki po mojem mnenju dovolj pripravljeni za v borbo, pa se bomo začeli udeleževati tudi tekmovanj v K-1 disciplini in tajskem boksu.
Že imaš kakšno ponudbo za naslednjo borbo ?
V petek sem se boril na FFC-ju in do julija imam polno ponudb za borbe. Ponudbe prihajajo ves čas, za katere pa se odločava skupaj s trenerjem Rožletom Jazbinškom.
Foto Ivana Kaurloto FFC