Že drugič v relativno kratkem času se potegujem za naziv svetovnega prvaka.
Tokrat v super-velterski kategoriji po verziji WBF. Ja, v boksu merimo čas nekoliko drugače, zato ima aprilski dvoboj poseben status. V svetovnem merilu pravzaprav ni stalnica, da bi se večkrat dobilo takšne priložnosti.
Počaščen sem, da se ponovno uresničujejo moje boksarske sanje.
Pred dvoboji me ljudje mnogokrat sprašujejo, zakaj ta kategorija, zakaj prav ta verzija in ta borec, zakaj ne kdo drug? Zame je prišel Sasha Yengoyan v tem trenutku kot naročen, pa čeprav vem,
da gre za odličnega boksarja z odlično statistiko, ki je v idealnih letih, z ogromno močjo, z željo po vstopu na najvišji oder, z izjemno kondicijo in seveda tudi izjemnim znanjem. Ni skrivnost, da sem imel v tem obdobju nekaj drugih možnosti, ki so bile prav tako mamljive. Med njimi so bile poleg Anglije v igri ponovno tudi ZDA, kjer pa nisem dobil tako kakovostnega nasprotnika ter možnosti za najboljša izhodišča, kot jo imam v tem trenutku. Sasha Yengoyan je uvrščen zelo visoko na absolutni svetovni lestvici in to je tisto, kar me je najbolj zanimalo ter pri vsem predstavljalo največji izziv.
V zakulisju dogovarjanj se vedno dogaja marsikaj. Še vedno imam sicer na mizi ponudbe o sodelovanju z velikimi boksarskimi organizacijami, a v boksu se stvari lahko od danes do jutri hitro spreminjajo. Verjamem, da včasih za zunanje opazovalce lahko to deluje tudi nekoliko nejasno,
a tukaj pravzaprav nimamo biti kaj zmedeni. Stvari so popolnoma jasne: v primeru ZDA ciljam na največje borbe. Na tiste, ki vse prinašajo in vse odnašajo. V boksu je tudi sicer žal popravnih izpitov zelo malo. En poraz spremeni veliko. Konkurenca je silovita. Izhodišča posameznih boksarjev se lahko zelo hitro spreminjajo, velika imena pasove izgubljajo v svoji prvi ali drugi obrambi naslova … Dotlej manj prepoznaven Keith Thurman, proti kateremu sem dvoboj v New Yorku izgubil po točkah (in kot edini doslej v ringu ostal na nogah, radi dodajo moji navijači), je v vmesnem obdobju postal WBA svetovni prvak ter suvereno zmaguje proti vodilnim na svetu in je po mojem mnenju največja grožnja Floydu Mayweatherju mlajšemu, zame najboljšemu boksarju zadnjega obdobja. Boksarji z vzhoda kot so Golovkin, Kovalev ali Lomachenko so zasedli glavne vloge v svojih kategorijah tudi na ameriškem trgu … Kot rečeno, v boksu na najvišji ravni ni veliko stalnosti in hvaležen sem,
da imam tudi sam ponovno priložnost za naskok proti samemu vrhu.
Dejan in Petrol
Zavedam pa se, da v primeru tokratnega poraza moje nadaljnje sanje in načrti lahko ostanejo zgolj to – sanje. Vem, da prej ali slej pride trenutek, ko bo potrebno iskreno pogledati v resnici v oči in si reči: »To je to. Dosegel sem vse, kar sem lahko in je bilo v moji moči.« Razmišljam tudi o tem. Nedvomno se zavedam dejstva, da je v primeru aprilskega poraza to lahko konec moje kariere.
A ne bi še rad zaključil!
V Maribor z razlogom
Vem, da pred seboj nimam več veliko manevrskega prostora, zato je bilo nekatere odločitve potrebno sprejeti precej hitro. Realnost me še ni povsem zadela. Verjetno se bom vseh razsežnosti položaja zares zavedel še, ko bo borba končana.
Nikakor si sicer nisem niti predstavljal, da se bo takšen dvoboj zgodil pred domačim občinstvom.
V enem dnevu se je zgodil velik preobrat: Yengoyan je bil pripravljen takoj priti v Maribor in se boriti z mano. To mi je vlilo dodatnih moči in dalo dodatno motivacijo. Da se bo to, kar nas čaka 11. aprila, zgodilo v dvorani Tabor, je na nek način čista fantazija. Vsi športniki imamo nekakšne skrite izzive. Sam sem vsaj enkrat v svoji karieri želel boksati za naslov svetovnega prvaka – doma in kot izzivalec! Verjamem, da se mi lahko ob podpori najboljših navijačev na zemlji uresniči tudi drugi del te želje, ki je seveda zmaga.
K sreči sem v obdobju, ki je vodilo do tokratnega dvoboja, vedno imel oporo. V trenutkih,
ko športniki »zanihamo« zaradi poškodb in vseh ostalih okoliščin, sem vedel, da za meno stojijo navijači in podporniki, ki jih ne smem razočarat. So tako srčni, pošteni, fair …. Še enkrat bi se vsem želel resnično zahvaliti. Kot sem že večkrat omenil: pripada vam velik del zaslug za mojo prehojeno pot in kariero! Za marsikoga izmed navijačev je moj dvoboj dogodek, ki ga z veseljem čakajo celo leto. Nekateri mojemu športnemu udejstvovanju namenjajo veliko svojega časa in energije.
So posebna stimulacija v trenutkih borbe. Ob moji družini so prav gotovo moj najbolj dragocen talisman.
Vsem iz srca hvala!
