Intervju Alen Štritof
Pozdravljen Alen, za nami je odličen event, ki si ga pripravil Fate FightNight. Kakšni so prvi občutki in kako si zadovoljen s celotnim dogodkom ?
Živjo, najprej bi se še tukaj zahvalil vsem, ki so prišli na dogodek in podprli borce oz. celotno prireditev in njen »višji« namen – zbiranje sredstev za osebe s posebnimi potrebami iz centra VDC Trebnje. Z dogodkom se zelo zadovoljen, mislim, da imam okrog sebe super ekipo, s katero na koncu prireditev mora uspeti, vedno pa je prostor za napredek in že smo se pogovarjali, kako naslednjič prireditev spraviti na še višji nivo.
Kako so potekale priprave na samo organizacijo ter kako je potekala organizacija zadnjega eventa? Kateri del organizacije je bil zate najtežji in kje si imel največ težav pri organizaciji ?
Priprave na samo prireditev so načeloma iz prireditve v prireditev lažje, imam ekipo, katera sedaj že točno ve, kaj in kako morajo urediti stvari, jaz sem tokrat v okviru evropskega projekta FATE – Fightingforequalaccess tosportandexercise, katerega smo pridobili na razpisu ERASMUS + sodeloval še z Matejo Zupančič z Občine Trebnje s katero pa sva uredila vso dodatno papirologijo in ostale stvari, ki še dodatno spadajo k projektu, saj je ta dosti širši kot samo ena prireditev.
Najtežji del prireditve je časovna stiska. Sam namreč delam v svojem športnem centru, kjer imam na srečo treninge skozi celoten dan, je pa včasih problem časovno uskladiti vse skupaj. Ampak ja, kot sem že prej povdaril,..s tako ekipo kot jo imam, ni zame nič pretežko.
Morda še ena stvar, ki me zelo moti v našem športu je ta, da so nekateri trenerji neresni in so mi sedaj že parkrat odpovedali borbe 1 teden ali manj do prireditve. Tudi po več borcev iz iste ekipe, potem pa se vidimo na prireditvi, vsi zdravi, vsi trenirajo oz. objavljajo videe treninga na socialna omrežja,.. Taki na mojih prireditvah in tudi na kakšni drugi pač ne bodo več dobili prilike oz. zelo težko, saj je treba razumeti, da s tem, ko sprejmeš borbo, dobiš nasprotnika, se tudi on pripravlja in ko odpoveš brez razloga, to pomeni veliko razočaranje za nasprotnika, če mu ne morem pravočasno zagotoviti drugega primernega borca, saj vsi vemo koliko stvarem se je potrebno odrekati za pripravo na eno borbo. Upam, da bo tega v prihodnosti z rastjo vsega v tem športu čedalje manj in bo več »profesionalizma« s strani trenerjev in borcev.
S kom vse si sodeloval pri organizaciji ?
Kot vedno sem sodeloval s svojo ekipo Klub borilnih veščin FearlessFighters, katero vodim sedaj že 5 leto in štejemo skupno preko 100 članov. Seveda gre posebna zahvala moji tekmovalni ekipi in pa letos glavnima »koordinatorjema« na prireditvi Gregorju Keku (kateri se ni mogel boriti zaradi poškodbe) in Matevžu Pekolju. Kot pa sem že omenil, sem tokrat sodeloval tudi z Občino Trebnje, katero je »zastopala« Mateja Zupančič, brez katere ne bi bilo ne te prireditve, niti tega projekta, tako, da bi se ji ob tej priliki še 1x zahvalil za ves trud, ki ga vlaga ne le v ta projekt ampak trud za celoten naš šport!
Nastopili pa so tudi trije borci iz tvojega kluba, je bilo težko uskladiti organiziranje eventa ter pripravo svojih borcev na borbe ?
Seveda je včasih težko usklajevati delo, priprave in potem še organizacijo prireditve ter ostalih projektov, ki jih še pripravljam, saj je včasih po koncu dneva kar težko držati tempo tekmovalcev, jih spodbujati ekipo, trenirati z njimi, ko pa si sam že skoraj brez energije, ampak kot sem že omenil, zaenkrat imam tako dobro ekipo, da se vsak trening nasmejemo in to res delamo s srcem, tako, da nikoli ni večjih problemov.
Nam na kratko opišeš kakšni so tvoji občutki ob 100% izkupičku tvojih borcev?
Vsi trije so se odlično odrezali in osvojili tri zmage.
Teh občutkov ne morem opisati, vsako zmago, ki jo dosežemo v ringu, tega se enostavno ne da opisati, za ta občutek živim. Odkar sem nehal sam aktivno tekmovati, je to najboljši možni občutek sreče in res ga ne znam opisati. Enostavno obliv sreče, ponosa in poplačilo za ves trud, odrekanje, neopisljivo.
Vsa zbrana sredstva od kart so bila dodeljena v dobrodelne namene. Od kod ideja ter s kom si pri tem sodeloval ?
Celoten projekt FATE temelji na zbiranju sredstev za osebe s posebnimi potrebami na prireditvah na različne načine. Na moji prireditvi je bil to ves izkupiček prodanih kart (+prostovoljni prispevki in nekaj sredstev še prihaja, tako da je bilo skupno zbranih cca 3000€) prireditve pa imamo še v Trenčinu na Slovaškem 7.4., potem pa v drugem delu leta v Novem Sadu in v Trstu. Več o samem projektu pa si lahko preberete na https://www.facebook.com/FATEeurope/.
Že nekaj let zapored organiziraš dogodek Trebnje FightNight, kdaj si se prvič odločil, da boš organiziral event in kako je do te ideje prišlo ?
Prvič sem hotel leta 2015 organizirati prireditev v dvorani OŠ Trebnje, ker sem spoznal, da si želim ljudem približati ta odličen šport, ne samo tekmovalno, pač pa tudi rekreativno. Od tega tudi živim in logično, da je potrebno šport predstaviti, popularizirati,.. Po pogovoru takrat z g. Dejan Smukom, mi je bila ponujena priložnost organizacije prireditve v okviru festivala Slovo poletju, ki ga organizira KS Trebnje, kar se je izkazalo za zadetek v polno in tako se je vse začelo.
Kakšni so cilji za prihodnost, ter kdaj lahko pričakujemo nov event pod tvojim okriljem ?
Cilji so visoki, idej ne manjka, tako da se za borilne in ostale športne prireditve z moje strani ni za bati. Naslednjo v Trebnjem pripravljam že konec avgusta prav na festivalu Slovo poletju, kjer pa je obisk brezplačen, hkrati pa je ta vikend poln zabave, odlične glasbe in kulinarike.
Hvala portalu Fightmadness za vso podporo in pomoč slovenskemu borilnemu športu.
Hvala za odgovore !
Žiga Knuplež
